Alfa hidroksilne kisline - glikolna kislina
Najbolj pogosti vodotopni alfa hidroksilni kislini sta glikolna in mlečna kislina (lactic acid), ki sta zelo uporabni pri suhi koži. Tovrstne kisline so zelo razširjene saj se poleg zdravljenja aken, uporabljajo tudi za kožo poškodovano od sonca, za splošno suho ali postarano kožo. Ni redkost, da se nahajajo v "pomlajevalnih" produktih. Najdemo ju v mnogih kremah in gelih za nego kože, vendar v manjši koncentraciji, ne več kot 10%.
Razlog je v tem ker ta kislina lušči površino kože z odmrlimi kožnimi celicami, ter s tem sproži obnavljanje kože, prizadete z aknami. Preprečuje tudi mašenje por in nastanek novih aken. S tem ko se koža obnavlja, preprečuje suhost in videz oluščene kože, osvetljuje pigmentne madeže in nepravilnosti, ki so posledice aken. Koža postane bolj gladka in sijoča. Alfa hidroksilna kislina se uporablja tudi v profesionalnih kemičnih pilingih, vendar v močnejših koncentracijah, tudi do 70%. Takrat je tudi potreben strokoven nadzor, zaradi močnejših stranskih učinkov.
5 glavnih tipov alfa hidroksi kislin os glikolna kislina, mlečna kislina, citrična kislina (citric acid - iz citrusov), malična kislina (malic acid- iz jabolk) ter tartarična kislina, ki se nahaja v grozdju. Vse te sestavine niso kemikalije ampak izvirajo iz naravnih rastlin in sadežev.
Stranski učinki uporabe niso pretirani, ponavadi se pojavijo pri začetku uporabe alfa hidroksilnih kislin, ko koža še ni vajena takega tretmaja. Občutek je rahlo pekoč, koža pa je lahko bolj rdečkaste barve. V času tretmaja do nekaj dni kasneje se je potrebno zaščititi pred sončno svetlobo, saj je takrat koža bolj ranljiva. Izogibanje soncu ali nanos sončne kreme je obvezen.
Salicilna kislina (BHA)
Salicilna kislina je ena najbolj popularnih učinkovin proti aknam in se prodaja v različnih produktih brez recepta, v koncentraciji od 1-2%. Izvira iz rastlin, ki jo proizvajajo v boju proti škodljivcem in okoljskim onesnaženjem. Pogosto se uporablja za zdravljenje vrste drugih kožnih bolezni kot so psoriaza (luskavica), prhljaj, žulji in bradavice.
Uporaba blage do zmerne akne, v čistilih za mastno kožo, vlažilnih kremah
Za razliko od AHA kislin je salicilna kislina topna v maščobah. To ji dovoljuje da prodre skozi oljno pregrado in loj v porah. V žlezah lojnicah pa preprečuje luščenje in odstranjuje kožne celice, ki bi lahko nato povzročile mašenje por - ima keratolitičen učinek. Zaradi takega delovanja je še posebej učinkovita pri mastni koži, in zato nepogrešljiva pri negi. Pomaga tudi pri odstranjevanju ogrcev in deluje proti vnetno. Lahko tudi pomaga prekrivati rdeče madeže na koži, nastale zaradi večjih vnetnih aken.
Salicilna kislina:
- preprečuje razvoj novih mozoljev
- raztaplja snovi v zamašenih porah
- deluje proti vnetno (podobno kot aspirin)
- je anti iritant
Stranski učinki pri tako nizkih koncentracijah so zelo mili, mogoče se pojavi rahlo pekoč občutek na koži. Previdnost je potrebna pri hkratni uporabi drugih zdravil proti aknam. Salicilna kislina tudi ni primerna za osebe, ki so alergične na aspirin oziroma na salicilate.
Ker salicilna kislina prodre v pore in jih očisti je zelo priporočljiva v čistilnih gelih za aknasto kožo.
Kupijo se lahko tudi kreme, ki vsebujejo kombinacijo glikolne (AHA) in salicilne kisline, saj ima vsaka nekaj koristnih lastnosti, ki skupaj dajo boljše rezultate. Na trgu na primer obstaja produkt s 6% glikolne, 2% mlečne in 1% salicilne kisline. Pred uporabo se posvetujte s svojim zdravnikom ali dermatologom, še posebej, če nanašate ali jemate več vrst zdravil proti aknam.
